Stric Geza ide v Zaturce, 2019
15999
portfolio_page-template-default,single,single-portfolio_page,postid-15999,bridge-core-1.0.6,ajax_fade,page_not_loaded,,paspartu_enabled,paspartu_on_top_fixed,paspartu_on_bottom_fixed,side_menu_slide_with_content,width_370,qode-theme-ver-18.2,qode-theme-bridge,disabled_footer_bottom,wpb-js-composer js-comp-ver-6.0.5,vc_responsive
 

Stric Geza ide v Zaturce, 2019

STRIC GEZA IDE V ZATURCE

 

produkcija

MPN studio in Perfo Production

 

leto

2019

 

država snemanja in produkcije

Slovenija, Ukrajina, Madžarska, Poljska

 

podnapisi

angleški

 

dolžina

48 minut

 

filmska ekipa

producenta Jože Glažar, Štefan Kardoš I koproducenta Andrej Štritof, Aleš Pavlin I režija Jože Glažar in Štefan Kardoš I scenarij Štefan Kardoš I nastopajo Geza Bačič, Marija Bačič, Jana Balažic, Katarina Balažic, Jana Bučar, Jože Glažar, Katja Horvat, Aleš Ilc, Franc Just, Aljaž Kardoš, Štefan Kardoš, Andrej Kuhar, Irena Kuhar, Janez Kuplen, Mitja Kuplen, Darja Kuronja, Luka Kutoša, Goran Miloševič, Lili Miloševič, Metka Sraka I posebni gostje Gordana Šövegeš Lipovšek

 

vsebina

Zamisel o potovanju v Zaturce se porodi na srečanju rodbine Kutoš, kjer se vse vrti okoli strica Geze, družinskega pripovedovalca zgodb. Štiri generacije rodbine obujajo spomine na svoje prednike ob albumu fotografij, posebno mesto v albumu, še posebej pa v Gezovem srcu, ima fotografija Petra Kutoša iz leta 1917 ‒ na fotografiji je v vojaški uniformi ogrske vojske, roko ima obvezano, kajti 10. julija 1916 je bil težko ranjen na vzhodni fronti v Zaturcih. Peter je Gezi kot otroku pripovedoval zgodbe o dogajanju na fronti v majhni ukrajinski vasici, kjer so potekali hudi boji med avstro-ogrsko in rusko stranjo. Ob obujanju spominov na Petra se nekdo iz družbe domisli, da bi nekega dne morali odpotovati v tistovasico daleč na vzhodu in si bojišče ogledati v živo. “Če pa to kdaj doživim, lahko kar na mestu umrem,” pravi ob tem presrečni Geza.

 

Potovanje ne bi bilo nič posebnega, če se ne bi v sadovnjaku pred hišo Kutoševih začel oglašati smrtelni ftič. Starejši ljudje v teh krajih še vedno verjamejo, da ta ptič naznanja smrt pri hiši. Vraževerje sicer ne prekine obsežnih priprav na pot, iskanja gradiva in informacij v muzejih in arhivih ali navezovanja stikov z ukrajinskimi zgodovinarji, ne more preprečiti tudi nekaterih novih odkritij o dogajanju na bojišču v Zaturcih, vnese pa nemir med nekatere potnike. Kljub temu se odpravijo proti Ukrajini in videti je, da bo vse v redu in da bo to samo še eno nostalgično potovanje vnukov po sledeh svojih dedov. Potem pa sredi poti proti Zaturcem arhivarka, ki jim je pomagala pri iskanju gradiva, po e-pošti javi, da so ji iz dunajskega Vojnega muzeja sporočili, da se Peter Kutoš ni mogel bojevati v Zaturcih leta 1916, saj je bil vpoklican v vojsko komaj leta 1917. To vse spremeni. In to bo treba povedati tudi Gezi …